Klen ima vretenasto, valjasto telo, pokrito z velikimi, črno obrobljenimi luskami. Glava je ploščata, s širokim čelom in velikimi usti, ki so končna in imajo mesnate ustnice. Ustna odprtina sega do zadnje nosnice. Goltni zobje so dvoredni. Klen ima hrbet sivo zelene barve, boki so srebrni do zlato rumeni, trebuh je bel. Hrbtna in repna plavut sta temni, prsni sta temni z rdečkastim odtenkom, trebušni in predrepna pa so rdečkaste. Za klena je značilna izbočena predrepna plavut, po kateri se takoj loči od kleniča. Klen zraste povprečno 20-40 cm in doseže starost 7-10 let. Najstarejši ujeti primerki, ki so registrirani, so bili stari tudi 15-20 let. Največji ujeti primerki pa so dolgi 60 cm in težki 4 kg. Spolno dozori v 3.-4. letu starosti. Drsti se od aprila do junija. V tem času dobijo samci drstne bradavice po glavi in telesu. Drstišča si izberejo na plitvih prodiščih z močnim pretokom. Samica odloži 100.000-200.000 iker (45.000 iker/kg), ki se prilepijo na kamenje, koščke lesa ali na rastline in se po enem tednu izvalijo. Klen se hrani z vodnimi žuželkami in ličinkami, z mehkužci, ribjim ikrami in včasih tudi z rastlinami. Odrasli kleni so tudi ribojedi. Živi v jatah v tekočih vodah z zelo razgibanim dnom in bregovi ter z močnim pretokom. Pogosto ga najdemo tudi v večjih stoječih vodah, npr. v Bohinjskem in Cerkniškem jezeru. Vzdolž finske obale zahaja celo v somornico. Pozimi se seli v globlje predele rek in jezer, spomladi pa se vrača v plitvejše tokove.
Razširjenost:
Razširjen je v vodah vse Evrope, razen na severnem Škotskem, Irskem, Skandinaviji, v vardarskem in jadranskem porečju. Naselitveno območje sega čez Črno morje do zahodnih obal Kaspijskega morja. Pri nas je splošno razširjen v vseh rekah donavskega porečja. Sega v pas postrvi, lipana, mrene in ploščiča.
Ogroženost:
Klen je občutljiv za organsko onesnaženje in je ogrožen predvsem tam, kjer zaradi onesnaženja ali pa tudi zaradi regulacij pride do uničenja drstišč. V reguliranih vodah ni ustreznih prodišč. Varstvo klena je torej le v varovanju biotopa oziroma drstišč. Zavarovan je le z lovno mero in lovopustom.