Potočna postrv ima vretenast, bočno rahlo stisnjen trup. Glava je srednje velika, gobec sega nazaj čez zadnji očesni rob, usta so končna. Pri spolno zrelih samcih je spodnja čeljust kavljasto zakrivljena navzgor. Na ralniku so zobje, prav tako v čeljustih, na jeziku in na nebnicah. Hrbet je zelenkast do rjavkast, včasih skoraj črn, boki so svetlejši, rumeni do zlato rumeni, trebuh belkast. Po hrbtu ima črne pike, obrobljene s svetlim robom, po bokih pa so pike tudi rdeče in obrobljene belo ali svetlo modro. Mlade postrvi imajo 6-9 prečnih temnejših prog po bokih. Rob repne plavuti je pri mlajših ribah zarezan, pri starejših pa raven. Potočna postrv spolno dozori v 2., običajno pa v 3. letu starosti. Drsti se od oktobra do februarja na prodnatih predelih potokov. Samica odloži 1000-3000 precej velikih iker. Zraste do 50 cm, redki primerki so veliki tudi do 70 cm. Velikost osebkov je odvisna predvsem od razpoložljive količine hrane in od temperature vode. Odrasle ribe se hranijo pretežno z nevretenčarji in zračno hrano (žuželke, ki letajo nad vodo) in delno z ribami. Potočna postrv naseljuje vodotoke od hitro tekočih gorskih potokov do širokih nižinskih rečnih tokov.
Razširjenost:
Potočna postrv je najštevilnejša in najbolj razširjena avtohtona vrsta postrvi v Evropi. Naseljena je tudi v Severni Ameriki, po drugih deželah severne poloble in v Centralni Afriki. Živi v rekah in jezerih do nadmorske višine 2500 m, izjemoma tudi više. Naseljuje vse slovenske vodotoke donavskega porečja od velikih rek do najmanjših potokov. V 20. stoletju so jo naselili tudi v porečje reke Soče.
Ogroženost:
Upadanje populacije potočne postrvi opazimo le lokalno, v vodah, kjer so pogosti pogini in stalno onesnaževanje ali pa so reke regulirane. Predpogoj za obstoj vrste je namreč življenjski prostor za vse stopnje razvoja, to pa so tolmuni, skrivališča ob brežinah, čisti pritoki za drstišča itd. Na populacijo potočne postrvi negativno vplivajo takšni posegi, zaradi katerih se spreminja vodostaj v rekah, da pozimi voda celo presahne, poleti pa se preveč segreje. Zaščitena je z lovopustom, lovno mero, dovoljenim številom uplenjenih kosov in z načinom ribolova. Najučinkovitejše varstvo pa je uspešna umetna vzreja, saj je sedanje stanje posledica zelo intenzivnega naseljevanja. Potočna postrv je ena najbolj priljubljenih športno ribolovnih rib.