Da letnica 1886 ve zgodovina povedati, da je bila Poljanska Sora v upravljanju Škofjeloške graščine. Imenovanega leta, pa je koncesijo od škofjeloške gospode odkupil dr. Ivan Tavčar. Slednji je imel na celotni Sori edini pravico do ribolova. Znano je, da je odlavljal dva do trikrat letno in plen odnašal v Ljubljano. Lov, ki je bil dovoljen na nešportni način v rovšle in sake to so posebne mreže, vabe dovoljene vse mogoče od glist do kobilic in število rib neomejeno, ki jih je dovoljeval tudi svojim prijateljem.

Na žirovskem je od dr. Ivana Tavčarja prvi dobil dovoljenje za odlov rib Poljanšek Jakob, po domače Modrijanovec iz Sela. Naslednji najemniki so bili Kamenškovi iz Nove vasi, za njim pa Žakelj Jože-Fric. Od Frica sta dobila dovoljenje dr. Kavčič Ivan- Špicarjev in sodnik iz Idrije Fremerstein. V tem času so prodajali tudi ribe v gostilnah pri Petronu in Špicarju. V tem času so znali ribe tudi sušiti vendar je to ostala skrivnost privilegiranih.

Žirovski graditelji elektrarne na fužinah so sklenili z dr. Tavčarjem pogodbo, ki je obvezovala družbo, da izgradi ribjo stezo in plača odškodnino nizvodno od jezu do elektrarne na Fužinah v višini 30 goldinarjev.

Po smrti dr. Ivana Tavčarja 19.02.1923 so se menjavali razni najemniki vse do druge svetovne vojne in sicer; Mlakar-mesar iz Gorenje vasi, Anžonovc-gostilničar iz Srednje vasi ter Petron in Špicar- gostilničarja iz Žirov.

Po končani drugi svetovni vojni je pripadla Poljanska Sora ribiškemu društvu Ljubljana. Ker pa je bilo v ribiškem društvu Ljubljana včlanjenih precej Žirovcev so dobili svoj revir, ki je segal od izvira Sore do Barbne žage na Hotavljah z vsemi pritoki. Po tako pridobljenem soglasju se je 1953 leta imenovala Revirna družina Žiri. Letnica 1953 torej predstavlja rojstvo ribištva na žirovskem. Od leta 1953 imamo tudi knjigo prvih vpisanih članov; Oblak Janez, Naglič Nace, Dolenc Milan, Berčič Karel, Vrhovc Filip, Čadež Anton, Maček Marjan in Bunc Bojan.

 Dne 5.  junija 1955 pa je bil na Trebiji ustanovni občni zbor RD Žiri z sledečim članstvom; Jože Bogomir, Valant Jože, Nered Franc, Milanović Djoko, Naglič Milan, Ušeničnik Lovro, Oblak Janez, Berčič Karol, Oblak Vital in Kogej Davorin. Istega leta 1955 pričnejo Žirovski ribiči razmišljati o ribogojstvu za svoje potrebe, katerega pobudnik je bil Karel Berčič. RD Žiri vzame v najem  stavbo električne centrale, katere lastnik je bil Jakob Strlič. Že naslednje leto 1956 predstavlja rojstvo amaterskega ribogojstva  na Žirovskem, saj je bilo osmukanih prvih 36 samic potočne postrvi  ulovljenih z prvim agregatom, ki so ga ribiči sami naredili iz stare kosilnice in so ga poimenovali TOP.

Letnica  1965 pomeni prelomno leto, ko pričnejo iskati novo lokacijo za izgradnjo ribogojnice. Analiza je pokazala, da je najbogatejša voda s kisikom na Rovtu. Zemljišče je bilo odkupljeno od Frančiške Lenger – Špicarjeve in Frančiške Strel. Investitor za novo ribogojnico je bil Zavod za ribištvo, ker RD Žiri ni bila kreditno sposobna. 1967 leta je bilo prvič v novi ribogojnici nasmukanih 150 000 iker in že naslednje leto 500 000 iker, kar predstavlja maksimalno kapaciteto nasukanih iker.

Leti 1968 in 1969 sta bili najbolj krizni, ker je Zavod za ribištvo prepisal ribogojnico in s tem tudi kredit na RD Žiri. Kriza se je prebrodila samo z prodajo krmljenega zaroda in mladice potočne postrvi.

V letih 1970 do 73 je bil zgrajen prvi zunanji bazen velikosti 10 X 3 m, kakor tudi čistilni bazen za vališče. V tem obdobju se je izgradil most čez Osojnico in se je obnovila cesta do Ribogojnice.

V letih 1974 pa, vse do leta 1977 se RD spusti v izgradnjo prizidka k ribogojnici zaradi potrebe po klubskih prostorih in stanovanju prvega ribogojca in gospodarja. V imenovanih letih so se izgradili tudi preostali zunanji bazeni skupaj z umirjevalnikom in s tem dobi ribogojnica v Žireh današnjo zunanjo podobo.

Zaradi prebroditve ponovnih finančnih težav se je v imenovanih letih sklenila posojilna pogodba brez obrestnega kredita v višini 10.000.000 St. din pri RD Kranj. Z obveznostjo izdobave v letu 75 in 76 po 60 000 kom krmljenega zaroda potočne postrvi in 5.000 kom mladic. V letu 74 je bilo z strani ZRD Ljubljana darovanih 3.000.000 St. din, kar je tudi pripomoglo k dokončni izgradnji ribogojnice v današnji podobi.

Velja obeležit leto 1978, ko je bil v RD Žiri ustanovljen aktiv zveze komunistov, ki je prevzel v upravljanje in pokroviteljstvo spomenik padlim borcem Prešernove brigade na Selu pri Žireh. Navedeno pokroviteljstvo in upravljanje je RD Žiri ohranila v spomin zgodovini vse do današnjih dni.

V letih vse tja do 2003, ko se je praznovala petdeset letnica RD Žiri je  bilo kar neka postorjenega. Po letih osamosvojitve in z spremembo številnih zakonodaj je bilo najprej potrebno poskrbeti za ponovno registracijo vpis v sodni register in tudi rešit lastništvo z vpisom v zemljiško knjigo. V devetdesetih letih se je tudi asfaltirala celotna dovozna pot kakor tudi dvorišče pred ribogojnico in hkrati je tudi poskrbljeno za možnost priklopa na javni vodovod, kakor tudi kanalizacijo. Ob praznovanju petdesetletnice 2003 velja omenit, da RD Žiri prvič dobi celostno podobo z novim znakom RD Žiri, katerega avtor je naš častni član in akademski slikar Tomaž Kržišnik.

Velja omenit tudi zadnje desetletno obdobje, ki je poskrbelo za kar nekaj novosti. Vzgojila se je domača materna jata potočne postrvi, ki nam omogoča vsakoletno smukanje brez izlovov iz vodotokov. Konstantna prodaja konzumne ribe – šarenke. Postopoma skozi zadnje desetletje so se obnovili vsi zunanji bazeni in tudi umirjevalnik za samo vališče. Upam si trdit, da ima RD Žiri danes sicer sorazmerno majhno a hkrati eno modernejših ribogojnic v naši širši okolici. Le ta nam omogoča vzrejo potočne postrvi, doma nasmukane ikre, do krmljenega zaroda in potočne postrvi 1+, kot vložek v ribolovne revirje.

K navedenemu razvoju RD Žiri skozi posamezna zgodovinska obdobja navedenih 70 let so doprinesle posamezne generacije ribičev posameznikov, ki so z svojim etuziazmom, predvsem pa ljubeznijo do narave, želje po prijateljevanju z sebi enako mislečimi gradili vez med naravo in človekom-ribičem.

Bogastvo naše izvirne reke Sore in njenih pritokov, nam nudi  možnosti za razvoj ribogojstva in ribištva na Žirovskem. Z ribištvom je povezana vzgoja človekovega duha, njegova volja, vztrajnost, ter vrline, ki so svojstvene za človeka v njegovem stiku z naravo.

Voda ni samo vir življenja za v njej živečo floro in favno, temveč tudi za človeka. Člani RD Žiri, zavedajmo se odgovornosti, ki nam je dana, da skrbimo za čistost in bogatost Reke Sore in njenih pritokov.

Dober prijem

Žiri; 15.3.2024

Miro Mahnič

Predsednik RD Žiri