Na podlagi 9. in 13. člena Zakona o društvih ( Uradni list RS št. 64/11, uradno prečiščeno besedilo ) in na podlagi 36. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu ( Uradni list št. 61/06 ) je občni zbor Ribiške družine Žiri na svojem zasedanju, dne 01.02.2014 sprejel spremembe,dopolnitve in uskladitve Statuta z novim zakonom o društvih tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
STATUT
RIBIŠKE DRUŽINE ŽIRI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
Ribiška družina Žiri je prostovoljno,samostojno,neprofitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi varstva in gojitve rib, ribolova ter upravljanja dodeljenega žirovskega ribiškega okoliša, zaradi varovanja voda, kot dela naravnega človekovega okolja, ter športno rekreativne dejavnosti.
2.člen
Ime družine je : RIBIŠKA DRUŽINA ŽIRI (V nadaljnjem besedilu družina)
Sedež družine : ŽIRI
Družina je pravna oseba zasebnega prava.
Družina deluje na območju Upravne enote Škofja Loka in sicer na območju Žirovskega ribolovnega območja, ki je bil dodeljen družini v upravljanje, na dveh revirjih in sicer, revir 16/A in 16/A1
3.člen
Družina ima svoj prapor in žig.
Prapor ima na prvi strani podobo ribiča – muharja z napisom Ribiška družina Žiri, na drugi strani je podoba , znak RZS.
Žig je okrogle oblike, premera 26 mm, z imenom in sedežem Ribiške družine Žiri, ter znakom Ribiške zveze Slovenije. Znak RZS je na modri podlagi s simbolom Triglava, ribe in kratice RZS.
4. člen
Zaradi doseganja skupnih ciljev, usklajevanja ribiške politike v širšem prostoru ribiškega območja in zaradi boljše organiziranosti je družina skladno z Zakonom o sladkovodnem ribištvu združena v Zvezo ribiških družin Ljubljana in Ribiško zvezo Slovenije. Z istim namenom se družina povezuje in sodeluje z ustreznimi organizacijami in društvi, ki delujejo na področju varstva narave, vodnega gospodarstva, telesne kulture in rekreacije ter turizma.
5.člen
Ribe v odprtih vodah so kot sestavni del živalskega sveta v človekovem okolju, javna dobrina, ulovljene ribe pa postanejo last družine. Družina določi z splošnim aktom pogoje, pod katerimi postane ulovljena riba last ribiča, ki jo je uplenil.
6.člen
Družina ima lahko za uresničevanje svojih nalog premično in nepremično premoženje ter druga sredstva, s katerimi razpolaga v skladu z zakonom in tem statutom. Premično premoženje se lahko odtuji le po sklepu Upravnega odbora, nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa Občnega zbora.
II. NAMEN IN CILJI DRUŽINE
7.člen
Glavni namen družine je smotrno upravljanje in gospodarjenje v dodeljenem ribiškem okolišu in gojenje sladkovodnih organizmov za namen poribljavanja.
Družina upravlja Ribiški okoliš na podlagi akta o izročitvi v upravljanje ribiškega okoliša, na podlagi določil Zakona o sladkovodnem ribištvu in po sprejetem dolgoročnem ribiško – gojitvenem načrtu ter po letnih načrtih minimalnega vlaganja ribjega podmladka.
Letni načrti minimalnega vlaganja ribjega podmladka služijo za izpolnjevanje določenega ribiško – gojitvenega načrta.
8.člen
Namen in cilji iz prvega odstavka 7. člena, uresničuje družina z naslednjimi nalogami :
– skrbi za ekološko in ribiško strokovno vzgojo svojih članov, ter razvija ribiško etiko
– sprejema ukrepe za čistočo voda,zlasti pred odplakami,za čistočo privodnega okolja in za zdravje rib
– društvo se ukvarja z dejavnostjo gojenje sladkovodnih organizmov
– sodeluje z ribiškim inšpektorjem,krajevnimi skupnostmi in organizacijami za varstvo narave
– organizira čuvajsko službo s stalnim ali honorarnimi ribiškimi čuvaji in preko članstva preprečuje krivolovstvo vseh vrst
– preprečuje, ugotavlja in uveljavlja škodo na ribah in vodi evidenco obratov, ki zastrupljajo vodo,ob večjih zastrupitvah pa obvešča Ministrstvo za varstvo okolja in ribiškega inšpektorja
– sprejema Statut, pravilnike, poslovnike in druge splošne akte ter njihove spremembe v skladu z veljavnimi predpisi o ribištvu in društvih
– o pomembnih vprašanjih ribištva sodeluje z občinskimi organi in organizacijami vodnega gospodarstva
– preko svoje delegacije sodeluje v delu Zveze ribiških družin Ljubljana
– predstavlja včlanjene občane in zastopa njihove interese
– upravlja družinsko premoženje
– sprejema člane v družino,določa in pobira prispevek za minulo delo,članarino in druge družinske prispevke,pobira in odvaja tudi članarino in druge prispevke za ZRD, za RZS in naročnino za glasilo Ribič
– vodi potrebne ribiške in druge statistike in sporoča statistične podatke svoji Zvezi in pristojnim organom
– pripravlja in izvaja dolgoročne ribiško – gojitvene načrte, ki jih predlaga v odobritev pristojni upravni enoti in letne načrte minimalnega vlaganja ribjega podmladka
– upravlja ribogojne objekte, gojitvene in varstvene vode ter na podlagi potrebnih soglasij izvaja gojitvene in gospodarske odlove rib
– sodeluje z organizacijo za vodno gospodarstvo
– zaradi ohranitve ribjih vrst pri pristojni upravni enoti predlaga proglasitev družinskih varstvenih voda in začasne ali trajne omejitve ribolova v posamezni vodi
– skrbi za splošno in strokovno ribiško vzgojo članov,zlasti mladine
– prireja ribiška športna tekmovanja in druge prireditve v skladu z veljavnimi zakoni
– organizira priprave in seminarje za ribiške izpite za člane družine
– podeljuje družinska priznanja in predlaga v odlikovanje svoje člane za izkazane zasluge na področju ribištva
– s splošnimi akti in skladno z zakonskimi predpisi določa pogoje, pod katerimi izvajajo ribolov člani, člani drugih ribiških družin,turisti in ribiči, ki niso včlanjeni v ribiške organizacije,skladno s staležem rib in vlaganjem ribjega podmladka
– sodeluje z ustreznimi organizacijami za telesno kulturo,rekreacijo in turizem
– ustvarja pogoje za večanje ribolovne rekreacije z graditvijo ribnikov ali drugih gojitvenih objektov in z intenzivnim vlaganjem ribjega podmladka.
Razen tega družina opravlja še druge naloge po zakonskih predpisih in po tem Statutu ali naloge, ki jih prejme od Zveze.
PRIDOBITNA DEJAVNOST s katero se ukvarja Ribiška družina Žiri:
A: 03-220 gojenje sladkovodnih organizmov
III. ČLANSTVO
9.člen
Član ribiške družine postane polnoletni državljan Republike Slovenije ob pogojih, ki jih določa Zakon o sladkovodnem ribištvu.
Kdor nima slovenskega državljanstva in stalnega bivališča v Republiki Sloveniji, ne more biti član ribiške družine.
10.člen
Člani družine so redni in častni.
Kdor želi postati član ribiške družine mora podpisati pristopno izjavo v kateri navede osebne in druge podatke,ki jih določa omenjeni zakon in s tem izpolnjuje pogoje za sprejem v članstvo.
Ko postane član družine, mora spoštovati naslednja pravila :
Sprejeti in spoštovati mora Statut RD in mora plačati vpisnino in vsakoletno članarino.
Spoštovati mora Pravilnik o sladkovodnem ribištvu pri RZS.
O sprejemu v članstvo odloča upravni odbor.O odklonitvi je treba v tridesetih dneh izdati obrazložitveno odločbo s poukom, da se lahko vloži pritožba zoper odločbo v tridesetih dneh po prejemu in zahteva , da o odklonitvi odloči sodišče pri Zvezi ribiških družin Ljubljana. Enako zahtevo lahko vloži fizična oseba, ki mu družina v treh mesecih ni odgovorila na vlogo za sprejem v članstvo.
Častni član lahko postane član družine ali nečlan,ki ima posebno izkazane zasluge za razvoj sladkovodnega ribištva, na predlog upravnega odbora. Častno članstvo podeljuje občni zbor družine na slovesen način. Če častni član ni član družine,nima pravice odločanja.
Družina ima lahko tudi donatorje(sponzorje).Donatorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki družini materijalno ali kako drugače pomagajo.Donatorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice odločanja.
11.člen
Redni člani imajo naslednje pravice:
– udeleževati se občnih zborov in družinskih posvetov, ter na njih dajati konstruktivne predloge, pobude, prošnje in pritožbe
– voliti in biti izvoljen v organe družine in njihove zveze
– udeleževati se prireditev in akcij družine in njihovih zvez
– loviti ribe v dodeljenih revirjih pod pogoji, ki jih določa družina
– nositi ribiški znak in ribiška odlikovanja
– varovati ugled družine
12.člen
Redni člani imajo naslednje dolžnosti:
– plačevati v določenem roku vpisnino, članarino za družino in njene zveze in druge dogovorjene prispevke ter se obvezno naročiti na glasilo Ribič in plačevati zanj naročnino
– aktivno sodelovati pri nalogah družine po tem Statutu in po sklepih organov družine ter sodelovati v družinskih sekcijah
– izvajati ribolov po zakonskih predpisih, pravilnikih in sklepih družine in njenih zvez
– udeleževati se občnih zborov, družinskih posvetov in drugih družinskih prireditev
– opraviti ribiški izpit v skladu z sprejetim pravilnikom
13.člen
Pravico ribolova ima redni član,ki je opravil ribiški izpit,pred opravljenim izpitom pa le pod pogoji,ki jih določi družina,v skladu s pravilnikom o športnem ribolovu.
Pogoje za ribolov državljanov,ki niso včlanjeni v nobeno ribiško organizacijo in za ribolov tujcev,določi družina v skladu s pravilnikom RZS.
14.člen
Članstvo v družini preneha:
– z izstopom
– član lahko prostovoljno izstopi, če pisno o tem obvesti upravni odbor in poravna svoje obveznosti
– z izključitvijo člana, izključi iz družine disciplinsko sodišče,po postopku opredeljenim v disciplinskem pravilniku
– z izbrisom iz članstva,če član brez upravičenih razlogov ne poravna članskih obveznosti za določeno poslovno dobo ali ne obnovi članstva do konca leta za naslednje leto
– s smrtjo
– s prenehanjem družine
15.člen
Družina lahko ustanovi družinsko mladinsko sekcijo za vključevanje nepolnoletnih fizičnih oseb. Organizacijo,dejavnost, naloge in pravice članov mladinske sekcije ureja poseben pravilnik in 11. člen ZDRU
– Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik.Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.
– Ribe lahko lovi le v spremstvu odraslega ribiča, ki ima opravljen ribiški izpit,
– Oproščeni so delavnih ur,
– Imajo nižji znesek za članarino in ribolovno dovolilnico
– Imajo pravico voliti
– Nimajo pravice biti izvoljen v Upravni odbor
– Itd
IV. SREDSTVA DRUŽINE
16.člen
Sredstva družine so:
– članarina
– vpisnina
– pristojbine za ribolovna dovoljenja in drugi prispevki članov,ki jih določi družina
– prostovoljni prispevki članov
– prispevki donatorjev
– dohodki od prireditev
– darila in drugi dohodki
Neizkoriščena sredstva v poslovnem letu se prenesejo v naslednje poslovno leto.
Sredstva pridobljena iz upravljanja ribolovnih voda (pristojbine za ribolov,odškodnine, namenske dotacije za poribljavanje) sme družina uporabiti samo za gojitev in varstvo rib v vodah,ki jih upravlja in za stroške upravljanja.
Finančno materialno poslovanje:
Družina razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.
Finančne in materijalne listine podpisujeta predsednik in blagajnik družine.
Blagajnik vodi finančno in materijalno poslovanje v skladu z pravilnikom o finančno materialnem poslovanju v katerem družina tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju družine,ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.
Družina ima svoj žiro račun.
V. ORGANI DRUŽINE
17.člen
Organi družine so:
– občni zbor
– upravni odbor
– nadzorni odbor
– disciplinsko sodišče
Mandatna doba članov organov družine in funkcionarjev je štiri leta.
Družina lahko za opravljanje svoje dejavnosti ustanovi odbore in komisije, kot oblike njenega dela.
18.člen
OBČNI ZBOR
Občni zbor je najvišji organ družine, ki ga sestavljajo vsi redni člani.
Občni zbor je lahko reden ali izreden. Redni občni zbor sklicuje upravni odbor enkrat letno, najkasneje,v devetdesetih dneh po izteku koledarskega leta.
Izredno zasedanje skliče upravni odbor po potrebi na lastno pobudo, če to zahteva nadzorni odbor ali 1/3 članov družine. Pobuda oziroma zahteva za sklic izrednega zasedanja občnega zbora mora biti pisna. V njej mora biti navedena zahteva, o kateri naj občni zbor razpravlja. Upravni odbor mora sklicati zasedanje občnega zbora najpozneje v tridesetih dneh od dneva vložitve zahteve. Če upravni odbor ne skliče izrednega občnega zbora v tem roku, ga skliče predlagatelj sam. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi,zaradi katere je sklican.
19.člen
O sklicu občnega zbora s predloženim dnevnim redom in povzetkom gradiva,morajo biti člani družine seznanjeni najmanj petnajst dni pred sklicem.
Občni zbor je sklepčen,če je prisotna več kot polovica članov.
Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje preloži za 30 minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj 1/4 članov, a ne manj kot deset članov.
Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov so praviloma tajne.
Sklepi in odločitve občnega zbora so obvezni za vse organe družine in za članstvo.
20.člen
Občni zbor izvoli delovno predsedstvo,nadalje zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, po potrebi volilno in verifikacijsko komisijo. Podrobnejše določbe o delu občnega zbora,vsebuje poslovnik o delu občnega zbora,ki ga le ta sprejme.
O delu občnega zbora se vodi zapisnik,ki ga podpišejo predsedujoči,zapisnikar in overovatelja.
Dostavi se ga tudi Zvezi ribiških družin Ljubljana.
21.člen
V pristojnost občnega zbora spada:
– Sprejem letnega delovnega programa,s smernicami za ribiško gospodarsko in društveno dejavnost družine in njenih organov
– Sprejem zaključnega računa in predračuna za prihodnje poslovno leto
– Volitev organov družine,volitev delegacije za Zvezo ribiških družin Ljubljana, volitev disciplinskega tožilca
– Sprejem Statuta in drugih splošnih aktov družine in njihovih sprememb
– Sprejem dolgoročnega ribiško-gojitvenega načrta in letnih načrtov minimalnega vlaganja ribjega podmladka
– Imenovanje potrebnih komisij in drugih delovnih teles družine
– Določanje vpisnine,članarine,ribolovnih pristojbin in drugih članskih prispevkov
– Predlogi za razglasitev varstvenih ali gojitvenih voda in za omejitve ribolova
– Sklepanje o posojilu,nakupu ali prodaji nepremičnin in večjih osnovnih sredstev
– Sklepanje o aktivnosti na ribiškem varstvenem ter gojitvenem področju
– Odločanje o prošnjah in pritožbah članov
– Dokončno odločanje o pritožbah zoper odločitve disciplinskega sodišča
– Imenovanje častnih članov
– Odločanje o prenehanju družine
22.člen
UPRAVNI ODBOR
Upravni odbor ima predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja in štiri člane, ki jih izvoli občni zbor. Konstituira se na svoji prvi seji, ko člani izmed sebe izvolijo predsednika in funkcionarje družine.
Upravni odbor šteje devet članov, odloča pa veljavno z večino glasov navzočih članov, pri čemer ima vsak član po en glas. Upravni odbor je sklepčen, kadar je prisotnih več kot pol članov.
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.
23.člen
Upravni odbor je izvršilni organ družine in opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela, ter vodi delo med dvema občnima zboroma po programu in sklepih, sprejetih na občnem zboru.
Naloge upravnega odbora:
– izvršuje sklepe občnega zbora in družinskih posvetov
– obravnava tekočo problematiko in pripravlja gradivo za občni zbor in družinske posvete
– sklicuje občni zbor in družinske posvete
– imenuje potrebne komisije in odbore
– zastopa družino in članstvo, ter njihove interese v skladu s splošnimi družbenimi interesi
– pripravlja dolgoročne ribiško-gojitvene načrte in jih po potrditvi predlagana občnem zboru v odobritev upravni enoti ter letne načrte minimalnega vlaganja ribjega podmladka in skrbi za njihovo izvajanje
– vodi tekoče administrativno poslovanje družine, evidenco članov in vse druge evidence in statistike in podatke sporoča Zvezi ribiških družin Ljubljana, ter drugim pristojnim organom
– upravlja s premoženjem družine
24.člen
Upravni odbor opravlja tudi druge naloge, ki mu jih poveri občni zbor ali Zveza ribiških družin Ljubljana.
Vse funkcije so praviloma častne. Članom pa gre povračilo potnih stroškov za službena potovanja, v zadevah ribištva.
Občni zbor lahko odobri posameznim članom za posebno izkazano delo primerno nagrado.
25.člen
Predsednik družine
Predsednik družine je zastopnik družine, vodi delo družine, jo zastopa in predstavlja. Je odredbodajalec za finančno in materijalno poslovanje.
Predsednik družine je hkrati tudi predsednik upravnega odbora in ga izvolijo ostali člani upravnega odbora.
Predsednik je odgovoren za delovanje zakonitosti poslovanja družine v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.
Predsednik je istočasno tudi disciplinski tožilec.
O delu družine daje poročilo občnemu zboru.
Podpredsednik družine
Podpredsednik družine pomaga pri delu predsedniku družine in ga nadomešča v primeru odsotnosti.
Tajnik družine
Tajnik družine vodi tekoče administrativno poslovanje družine in zanj odgovarja. Zlasti vodi vse potrebne statistike in evidence in pripravlja gradivo za seje organov družine. Organizira in spremlja delo komisij in drugih delovnih teles. Poleg tega pripravlja splošne akte družine in skrbi za pravočasno izvrševanje nalog družine ter neposredno odgovarja za javnost njenega dela. Volijo ga člani UO, izmed sebe.
Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.
Blagajnik družine
Blagajnik družine vodi finančno in materijalno poslovanje družine. Skrbi zlasti za pravočasno pobiranje članarine in drugih prispevkov ter za sprotno odvajanje pristojbin za obe Zvezi in za glasilo Ribič. Nadalje vodi družinski inventar, sestavlja zaključni račun in predračun za prihodnje poslovno leto. Delo blagajnika je javno. Vsak član ima pravico vpogleda v finančno in materijalno dokumentacijo in poslovanje družine.
Občnemu zboru daje finančno poročilo.
Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru. Volijo ga člani UO izmed
sebe.
Gospodar družine
Gospodar družine odgovarja za upravljanje in gospodarjenje v ribiškem okolišu v skladu s sklenjenim sporazumom in sprejetimi ribiško-gojitvenimi načrti, ter po sklepih občnega zbora.
Spremlja gospodarstvo in dejavnost družine na teh področjih in pripravlja ustrezne predloge.
Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru. Volijo ga člani UO izmed sebe.
Odbori in komisije
Odbori in komisije odgovarjajo za delo družine na poverjenih in delovnih področjih, spremljajo in proučujejo problematiko in pripravljajo ustrezno gradivo za organe družine. Kot delovna telesa družine se ravnajo po statutu in po sklepih ter navodilih organov družine.
Za svoje delo so odgovorni organu, ki jih je imenoval.
26.člen
Nadzorni odbor
Nadzorni odbor ima tri člane, ki jih izvoli občni zbor. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani upravnega odbora in drugih izvršilnih organov. Lahko sodelujejo na sejah, brez pravice odločanja. Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotno vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino prisotnih. Spremlja in nadzira delo organov družine, zlasti finančno in materijalno poslovanje, ki ga pregleda dvakrat letno. Odgovarja za zakonitost finančnega poslovanja družine. Daje poročilo občnemu zboru in daje predlog za razrešnico organov družine. Za svoje delo odgovarja občnemu zboru.
V primeru ugotovljenih nepravilnosti, predlaga ustrezne ukrepe, po potrebi tudi sklic izrednega občnega zbora.
27.člen
Disciplinsko sodišče
Disciplinsko sodišče sestavljajo predsednik ter dva člana in dva namestnika,katere izvoli občni zbor. Vodi disciplinske postopke zoper člane družine, zaradi kršitev družinskih in drugih predpisov v ribištvu. Sestaja se po potrebi in na podlagi pisnih zahtev članov ali ostalih organov družine.Vsak član disciplinskega sodišča ima en glas. Disciplinsko sodišče odloča po principu večine glasov. Disciplinsko sodišče zaseda v sestavi : Predsednik sodišča in dva člana.
Delavce družine obravnava po veljavni zakonodaji iz delovnega prava.
Disciplinsko sodišče je odgovorno Občnemu zboru.
Disciplinski tožilec
Disciplinski tožilec, ki je predsednik, predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper člane družine, ter zastopa obtožne predloge pred disciplinskim sodiščem, sestavlja odškodninske zahtevke, pripravlja predloge za poravnave o odškodnini in zastopa družino v odškodninskih postopkih, zoper povzročitelja škode.
Disciplinski tožilec je pri svojem delu samostojen in je vezan le na obstoječe veljavne predpise.
Za svoje delo je neposredno odgovoren občnemu zboru družine. Naloge disciplinskega tožilca in postopek njegovega dela, so podrobneje urejene v Pravilniku o disciplinski odgovornosti.
VI. ODGOVORNOST
28.člen
Odgovornost družine in njenih organov, ter delavcev je materialna in disciplinska.
29.člen
Člani družine in njeni delavci, odgovarjajo družini za škodo, ki jo povzročijo namerno ali iz velike nepazljivosti ali malomarnosti.
Če povzroči škodo več oseb, odgovarja zanjo vsak v obsegu svoje krivde. Če tega ni mogoče ugotoviti, pa po enakih deležih.
Kadar povzroči škodo kolektivni organ, odgovarjajo zanjo vsi člani tega organa, po obsegu svoje krivde. Če tega ni mogoče ugotoviti, pa po enakih delih.
Škodo ugotovi tričlanska komisija, ki jo imenuje upravni odbor, če teče disciplinski postopek zoper storilca, pa lahko to stori tudi disciplinsko sodišče. V takem primeru vsebuje disciplinska odločba tudi odločbo o odškodnini.
Če storilec ne poravna škode, jo družina uveljavi s tožbo, pri pristojnem sodišču.
Materialna odgovornost se ravna po zakonskih predpisih, o odškodninskih odgovornosti.
30.člen
Kdor povzroči škodo na ribah ali na ribolovni vodi, je družini odgovoren za dejansko škodo.
Škoda na ribah se obračunava po predpisanem odškodninskem ceniku, sicer pa po splošnih zakonskih predpisih, o odškodninski odgovornosti. Družina je dolžna pred vložitvijo tožbe, poskusiti doseči poravnavo s povzročitelji v tridesetih dneh od dneva, ko je izvedela za škodo in povzročitelja.
31.člen
Za škodo, ki jo tretjim osebam povzroči družina, njeni organi, delavci ali člani na delu ali v zvezi z delom za družino ali pri ribolovu, odgovarja družina po zakonskih predpisih o odškodninski odgovornosti.
Družina lahko zahteva povračilo izplačane škode od povzročitelja, v šestih mesecih, odkar je bila škoda poravnana, če je bila povzročena namerno ali iz velike nepazljivosti.
32.člen
Podrobnejša navodila o odgovornosti za disciplinske prekrške in postopek pred disciplinskim sodiščem, sprejme občni zbor. Pravilnik zlasti opredeljuje lažje in hujše kršitve članskih in delavnih dolžnosti in pravice.
Pravica do pregona disciplinskih prekrškov, zastara v enem letu od dneva storitve in zaznanja storilca, izvršitev disciplinskih ukrepov, pa v dveh mesecih, po pravnomočnosti sodbe.
Disciplinski postopek se uvede na obrazloženi predlog disciplinskega tožilca.
Nihče ne more biti disciplinsko kaznovan, ne da bi mu bila dana možnost zagovora.
Razložena odločba mora biti dostavljena storilcu, razen če se je odrekel dostavi.
Disciplinske kršitve so:
– Blatenje Ribiške družine
– Izvajanje krivolova
– Uničevanje inventarja Ribiške družine
– Ne spoštovanje sklepov organov družine
– Ne spoštovanje Pravilnika o športnem ribolovu, pri izvajanju ribolova
33.člen
Disciplinski ukrepi so:
– opomin
– javni opomin z objavo v Ribiču
– odvzem ribolovnega dovoljenja, za največ dve leti
– odvzem funkcije
– izključitev iz družine z obvezno objavo v Ribiču
Članu družine, proti katerem je vložen disciplinski postopek, lahko disciplinsko sodišče z začasnim ukrepom, odvzame pravico do ribolova in ribolovno dovoljenje, do pravnomočnosti disciplinske odločbe.
Za delavce strokovne službe družine, se smiselno uporabljajo predpisi o delavcih iz Zakona o delavnih razmerjih.
Zoper odločbo disciplinskega sodišča, je dovoljena pritožba na občni zbor družine. Pritožbo je treba vložiti v petnajstih dneh od dneva sprejema odločbe. Občni zbor dokončno odloča o zadevi.
Odločba mora vsebovati pravni pouk o pritožbi.
VII. JAVNOST DELA
34.člen
Delo družine in njenih organov je javno.
Člane družine se obvešča :
– prek oglasne deske
– prek društvenega glasila
– s pravico vpogleda članov v zapisnike organov družine
– prek glasila Ribič
Širšo javnost obvešča :
– prek sredstev javnega obveščanja
Za zagotavljanje javnosti dela družine, sta odgovorna predsednik in tajnik, ki sta hkrati pooblaščena, da dajeta informacije v zvezi z delom družine.
VIII . PRENEHANJE DRUŽINE
35.člen
Družina preneha:
1. po sklepu občnega zbora,
2. po samem zakonu,
3. zaradi spojitve z drugimi društvi,
4. zaradi pripojitve k drugemu društvu,
5. s stečajem,
6. na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja.
Družina lahko sprejme sklep o prenehanju. Za tak sklep morata glasovati najmanj dve tretjini na občnem zboru navzočih članov ob pogoju, da je pri glasovanju navzočih najmanj polovica članov.
Po samem zakonu družina preneha, če dejansko preneha obstojati oz. če je bilo v obdobju petih let dvakrat pravnomočno kaznovano za prekršek iz 3. točke prvega odstavka 52. člena Zakona o društvih.
Prenehanje v dveh primerih ugotovi pristojni organ z odločbo. V teh dveh primerih se premoženje družine prenese na Zvezo ribiških družin Ljubljana, ki začasno prevzame upravljanje z ribolovnimi revirji, na območju delovanja te družine, dokler se na tem področju, ne ustanovi nova družina.
Javna sredstva se vrne v proračun.
Družina lahko tudi sprejme sklep o pripojitvi k drugi družini ali o spojitvi z drugimi družinami. V teh dveh primerih preide premoženje družine na družino, h kateri bi se društvo pripojilo oz. na družino, ki bi nastala s spojitvijo z drugimi družinami.
IX . KONČNE ODLOČBE
36.člen
Ta čistopis Statuta, je sprejel občni zbor, na svojem zasedanju, dne 01.02.2014
Z izdajo odločbe o vpisu sprememb,oziroma tega čistopisa v register društev pri pristojnem organu, preneha veljati Statut, sprejet na občnem zboru dne, 09.03.2013
Tajnik družine : Predsednik družine :
Mitja Kozamernik Miro Mahnič
………………………………….. …………………………………….
Žig družine