Sulec je naša največja riba iz družine postrvi, trup je izrazito vretenast, glava je velika, gobec je zelo velik z močnimi zobmi. Hrbet je sivkasto zelen do sivkasto rjav, boki so svetlejši z bakreno bleščečim odtenkom, ki postane še izrazitejši pri samcih v času drsti in pri starejših osebkih. Trebuh je belkast do svetlo srebrno siv. Plavuti so svetle, umazano bele ali sivkaste. Hrbet in boki so posejani z redkimi in nepravilnimi črnimi pegami. Sulec spolno dozori v 4.-5. letu pri velikosti okoli 65-70 cm. Drsti se od oktobra do sredine februarja. V času drsti potujejo spolno zreli osebki v manjše pritoke, kjer se drstijo v parih na prodnatih tleh. Samica izkoplje z repno plavutjo jamo, kamor odloži ikre. Odrasli sulci so ribojedi, mladi pa se hranijo stalnimi nevretenčarji in z zarodom drugih rib, predvsem podustmi. Tam kjer je dovolj podusti, je bilo nekoč tudi zelo veliko sulcev, danes pa je zaradi številnih negativnih vplivov to stanje porušeno. Sulec že naseljuje predele vodotokov, kjer se končuje pas postrvi in se pričenja pas lipana, v tem pasu pa je vedno pogostejši, verjetno zaradi slabšanja življenjskih pogojev v drugih delih vodotokov. Mladi sulci živijo nekaj časa v manjših pritokih, in se medtem ko rastejo, selijo v večje vodotoke, kjer živijo njihovi roditelji.
Razširjenost:
Naselitveno območje sulca je donavsko porečje. V zadnjih 20-30 letih so ga naselili v nekatere vodotoke zahodne Evrope, vendar neuspešno. Naseljuje Savo Bohinjko in Savo, Savinjo, Ljubljanico s pritoki, Soro, Mirno, Dravo, Krko, Kolpo in njihove pritoke, v 60. letih pa je popolnoma izginil iz reke Mure.
Ogroženost:
V preteklih stoletjih je bil sulec ena najzanimivejših lovnih rib, zato so ga že v preteklosti preveč lovili. Poleg tega imajo negativen vpliv tudi zajezitvena jezera v zgornjih delih rek, kjer je bil sulec včasih najpogostejši. Slabšanje kakovosti vode ima večji negativni vpliv na sulca kot na vse druge vrste postrvi.
Najustreznejši varstveni ukrep je zavarovanje dela reke, kjer bi nemoteno živele odrasle živali, in pa zavarovanje drstišč. Sulec se namreč na drsti vznemiri že ob najmanjših premikih ob vodi. Kjer zavarovanje biotopa ni mogoče, je potrebno intenzivno vlaganje umetno vzrejenih rib. Pri nas je vzreja zelo uspešna, prav tako pa tudi v drugih deželah njegovega areala. Pomemben varstveni ukrep je tudi lovopust, najmanjša lovna mera in omejeno število uplenjenih kosov in načinov ribolova. Sulec je zelo zanimiva športno ribolovna riba.